# | Učni cilji | Koncept/Vsebina | Obdobje | Podsklop | Sklop | Nivo |
---|---|---|---|---|---|---|
1 | Otrok pozna in poimenuje digitalne naprave v okolju. | Računalniške naprave najdemo povsod okoli nas in so različnih oblik in ustrojev ter jih uporabljamo v različne namene. | 0 | Naprave | 1 | O |
2 | Otrok razume sestavo digitalnih naprav (ustroj). | Računalniške naprave najdemo povsod okoli nas in so različnih oblik in ustrojev ter jih uporabljamo v različne namene. | 0 | Naprave | 1 | O |
3 | Otrok razume, da digitalne naprave uporabljamo v različne namene. | Računalniške naprave najdemo povsod okoli nas in so različnih oblik in ustrojev ter jih uporabljamo v različne namene. | 0 | Naprave | 1 | O |
4 | Otrok razume, da digitalna naprava deluje, ko je vključena in tudi zna vključiti. | Računalniški sistem deluje, ko je vključen. Tedaj se prične odzivati na naša navodila ali na naše obnašanje. | 0 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
5 | Otrok razume, da digitalna naprava deluje samo na osnovi človekovih navodil in ne sama po sebi. | Računalniški sistem deluje, ko je vključen. Tedaj se prične odzivati na naša navodila ali na naše obnašanje. | 0 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
6 | Otrok razume, da digitalna naprava, ko je vključena, sprejema naša navodila in jih izvede. | Računalniški sistem deluje, ko je vključen. Tedaj se prične odzivati na naša navodila ali na naše obnašanje. | 0 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
7 | Otrok razume, da se nekatere digitalne naprave odzivajo tudi na naše obnašanje, če imajo digitalne naprave komponente, s katerimi to lahko zaznajo. | Računalniški sistem deluje, ko je vključen. Tedaj se prične odzivati na naša navodila ali na naše obnašanje. | 0 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
8 | Otrok razume, da lahko digitalna naprava na našo zahtevo v našem imenu drugi digitalni napravi sporoči navodila in jih ta tudi izvede. Na ta način se digitalne naprave povežejo v digitalni sistem. | Računalniški sistem deluje, ko je vključen. Tedaj se prične odzivati na naša navodila ali na naše obnašanje. | 0 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
9 | Otrok razume, da digitalno napravo/ digitalni sistem uporabljamo z namenom, da dosežemo nek cilj. S tem namenom digitalni napravi/sistemu damo navodila. | Naša pričakovanja o delovanju računalniškega sistema so lahko drugačna od tega, kako sistem deluje. | 0 | Odpravljanje težav | 1 | O |
10 | Otrok razume, da pričakovanega cilja pa digitalna naprava/sistem lahko ne doseže, če: – smo dali napačna navodila ALI – naprava ne deluje pravilno. | Naša pričakovanja o delovanju računalniškega sistema so lahko drugačna od tega, kako sistem deluje. | 0 | Odpravljanje težav | 1 | O |
11 | Učenec pozna in poimenuje različne digitalne naprave v okolju za opravljanje različnih opravil. | Računalniške naprave, ki jo upravlja neka oblik računalnika, uporabljamo za natančno in hitro opravljanje različnih opravil. Računalniške naprave interpretirajo in izvedejo navodila, ki jih prejmejo. | 1 | Naprave | 1 | O |
12 | Učenec razume, da digitalna naprava deluje, ko je vključena in jo tudi zna vključiti. | Računalniške naprave, ki jo upravlja neka oblik računalnika, uporabljamo za natančno in hitro opravljanje različnih opravil. Računalniške naprave interpretirajo in izvedejo navodila, ki jih prejmejo. | 1 | Naprave | 1 | O |
13 | Učenec razume, da digitalna naprava deluje samo na osnovi človekovih navodil in ne sama po sebi. | Računalniške naprave, ki jo upravlja neka oblik računalnika, uporabljamo za natančno in hitro opravljanje različnih opravil. Računalniške naprave interpretirajo in izvedejo navodila, ki jih prejmejo. | 1 | Naprave | 1 | O |
14 | Navodila, ki jih človek da napravi, naprava interpretira (naprava posamezen ukaz v navodilih “razume” in ga ustrezno izvede). | Računalniške naprave, ki jo upravlja neka oblik računalnika, uporabljamo za natančno in hitro opravljanje različnih opravil. Računalniške naprave interpretirajo in izvedejo navodila, ki jih prejmejo. | 1 | Naprave | 1 | O |
15 | Učenec razume, da digitalna naprava lahko opravi dejavnosti hitreje kot človek z uporabo nedigitalne naprave (npr. kalkulator, iskanje podatkov / poti do cilja). | Računalniške naprave, ki jo upravlja neka oblik računalnika, uporabljamo za natančno in hitro opravljanje različnih opravil. Računalniške naprave interpretirajo in izvedejo navodila, ki jih prejmejo. | 1 | Naprave | 1 | O |
16 | Učenec razume, da digitalna naprava lahko opravi dejavnosti natančneje kot človek z uporabo nedigitalne naprave (npr. digitalna tehtnica v primerjavi s tehtnico z utežmi; digitalni merilec hitrosti v primerjavi z nedigitalnim merilcem hitrosti). | Računalniške naprave, ki jo upravlja neka oblik računalnika, uporabljamo za natančno in hitro opravljanje različnih opravil. Računalniške naprave interpretirajo in izvedejo navodila, ki jih prejmejo. | 1 | Naprave | 1 | O |
17 | Učenec razume, da digitalna naprava deluje, ko je vključena. | Računalniški sistem je sestavljen iz strojne in programske opreme. Strojno opremo sestavljajo fizične komponente, programska oprema pa daje navodila za sistem. Ta navodila so predstavljena v obliki, ki je računalniku razumljiva. | 1 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
18 | Učenec razume, da so digitalne naprave lahko povezane v digitalni sistem. | Računalniški sistem je sestavljen iz strojne in programske opreme. Strojno opremo sestavljajo fizične komponente, programska oprema pa daje navodila za sistem. Ta navodila so predstavljena v obliki, ki je računalniku razumljiva. | 1 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
19 | Učenec razume, da je najpreprostejši digitalni sistem tisti, ki vključuje samo eno digitalno napravo. | Računalniški sistem je sestavljen iz strojne in programske opreme. Strojno opremo sestavljajo fizične komponente, programska oprema pa daje navodila za sistem. Ta navodila so predstavljena v obliki, ki je računalniku razumljiva. | 1 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
20 | Učenec razume, da je digitalna naprava sestavljena iz fizičnih delov (strojne opreme) in navodil (programa), ki določajo, kaj naprava počne (programska oprema). | Računalniški sistem je sestavljen iz strojne in programske opreme. Strojno opremo sestavljajo fizične komponente, programska oprema pa daje navodila za sistem. Ta navodila so predstavljena v obliki, ki je računalniku razumljiva. | 1 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
21 | Učene razume, da lahko z isto strojno opremo združujemo različne programske opreme (npr. B-RIN). | Računalniški sistem je sestavljen iz strojne in programske opreme. Strojno opremo sestavljajo fizične komponente, programska oprema pa daje navodila za sistem. Ta navodila so predstavljena v obliki, ki je računalniku razumljiva. | 1 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
22 | Otrok razume, da digitalno napravo uporabljamo z namenom, da dosežemo nek cilj. S tem namenom digitalni napravi damo navodila. | Zaradi težav s strojno ali programsko opremo računalniški sistemi morda ne bodo delali po pričakovanjih. Jasen opis problema, nepričakovanega delovanja naprave, je prvi korak k iskanju rešitve. | 1 | Odpravljanje težav | 1 | O |
23 | Učenec razume, da digitalna naprava ne doseže pričakovanega cilja, ker naprava ne deluje zaradi treh možnih razlogov: – podali smo ji napačna navodila; – strojna oprema ne deluje v skladu s pričakovanji; – programska oprema ne deluje v skladu s pričakovanji (npr. vpis številke TV in se pojavi napačni kanal; ipd.) | Zaradi težav s strojno ali programsko opremo računalniški sistemi morda ne bodo delali po pričakovanjih. Jasen opis problema, nepričakovanega delovanja naprave, je prvi korak k iskanju rešitve. | 1 | Odpravljanje težav | 1 | O |
24 | Učenec razume, da je za jasen opis problema potrebno zapisati zaporedje posameznih ukazov napravi in odzivov digitalne naprave nanje. | Zaradi težav s strojno ali programsko opremo računalniški sistemi morda ne bodo delali po pričakovanjih. Jasen opis problema, nepričakovanega delovanja naprave, je prvi korak k iskanju rešitve. | 1 | Odpravljanje težav | 1 | O |
25 | Učenec razume, da se funkcionalnost naprave poveča, če na napravo priključimo različne dodatne komponente (vhodno-izhodne naprave). | Računalniške naprave so lahko povezane z drugimi napravami ali komponentami za razširitev njihovih zmogljivosti, kot so zaznavanje in pošiljanje podatkov. Naprave in komponente so lahko povezane na različne načine, na primer fizične ali brezžične. Naprave in komponente skupaj tvorijo sistem medsebojno odvisnih delov, ki (so)delujejo za dosego skupnega cilja. | 2 | Naprave | 1 | O |
26 | Učenec razume, da se funkcionalnost naprave poveča tudi, če se naprava poveže z drugo napravo. | Računalniške naprave so lahko povezane z drugimi napravami ali komponentami za razširitev njihovih zmogljivosti, kot so zaznavanje in pošiljanje podatkov. Naprave in komponente so lahko povezane na različne načine, na primer fizične ali brezžične. Naprave in komponente skupaj tvorijo sistem medsebojno odvisnih delov, ki (so)delujejo za dosego skupnega cilja. | 2 | Naprave | 1 | O |
27 | Učenec razume, da so komponente oz. naprave povezane na različne načine (brezžična ali fizična povezava). | Računalniške naprave so lahko povezane z drugimi napravami ali komponentami za razširitev njihovih zmogljivosti, kot so zaznavanje in pošiljanje podatkov. Naprave in komponente so lahko povezane na različne načine, na primer fizične ali brezžične. Naprave in komponente skupaj tvorijo sistem medsebojno odvisnih delov, ki (so)delujejo za dosego skupnega cilja. | 2 | Naprave | 1 | O |
28 | Učenec razume, da povezane naprave in komponente skupaj tvorijo sistem medsebojno odvisnih delov, ki nudi določeno funkcionalnost. | Računalniške naprave so lahko povezane z drugimi napravami ali komponentami za razširitev njihovih zmogljivosti, kot so zaznavanje in pošiljanje podatkov. Naprave in komponente so lahko povezane na različne načine, na primer fizične ali brezžične. Naprave in komponente skupaj tvorijo sistem medsebojno odvisnih delov, ki (so)delujejo za dosego skupnega cilja. | 2 | Naprave | 1 | O |
29 | Učenec razume, da je bit osnovna enota za predstavljanje podatkov v računalniških sistemih in da ima bit vrednost 0 ali 1. | Strojna in programska oprema delujeta skupaj kot sistem za izvajanje nalog, kot so pošiljanje, sprejemanje, obdelava in shranjevanje podatkov v obliki zaporedja bitov. Biti služijo kot osnovna enota podatkov v računalniških sistemih in lahko predstavljajo različne vrste podatkov. | 2 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
30 | Učenec razume, da so podatki v računalniških sistemih predstavljeni kot zaporedje bitov. | Strojna in programska oprema delujeta skupaj kot sistem za izvajanje nalog, kot so pošiljanje, sprejemanje, obdelava in shranjevanje podatkov v obliki zaporedja bitov. Biti služijo kot osnovna enota podatkov v računalniških sistemih in lahko predstavljajo različne vrste podatkov. | 2 | Strojna in programska oprema | 1 | O |
31 | Učenec pozna strategije odpravljanja težav, kot so preverjanje razpoložljivosti napajanja in delovanja povezav ter ponovni zagon. | Računalniški sistemi so si med seboj podobni glede na porabo energije in uporabo podatkov ter pomnilnika. Skupne strategije odpravljanja težav, kot so preverjanje razpoložljivosti napajanja, preverjanje delovanja fizičnih in brezžičnih povezav ter brisanje delovnega pomnilnika s ponovnim zagonom programov ali naprav, so učinkovite za številne sisteme. | 2 | Odpravljanje težav | 1 | O |
32 | Otrok razume, kaj so podatki. | Digitalne naprave zajemajo različne vrste podatkov. Nekateri od teh podatkov so tudi o nas. | 0 | Zbiranje | 2 | O |
33 | Otrok razume, kako zbiramo podatke. | Digitalne naprave zajemajo različne vrste podatkov. Nekateri od teh podatkov so tudi o nas. | 0 | Zbiranje | 2 | O |
34 | Otrok našteje, katere podatke zbirajo digitalne naprave. | Digitalne naprave zajemajo različne vrste podatkov. Nekateri od teh podatkov so tudi o nas. | 0 | Zbiranje | 2 | O |
35 | Otrok razume, kaj pomeni shranjevanje podatkov. | V računalnikih se podatki shranijo in kasneje jih lahko ponovno pogledamo. Podatke lahko posredujemo naprej. | 0 | Shranjevanje | 2 | O |
36 | Otrok razume, da podatke lahko posredujemo naprej. | V računalnikih se podatki shranijo in kasneje jih lahko ponovno pogledamo. Podatke lahko posredujemo naprej. | 0 | Shranjevanje | 2 | O |
37 | Otrok pozna načine prikazovanja podatkov. | Podatki so v različnih oblikah in jih lahko pogledamo na različne načine. Podatke lahko tudi spreminjamo (npr. Slike, …). | 0 | Prikazovanje in preoblikovanje | 2 | O |
38 | Otrok pozna načine osnovnega preoblikovanja podatkov. / Otrok razume, da lahko že zbrane podatke preoblikujejo, vendar je način, kako jih preoblikujemo odvisen od vrste podatka (npr. Z radirko ne moremo izbrisati digitalne slike). | Podatki so v različnih oblikah in jih lahko pogledamo na različne načine. Podatke lahko tudi spreminjamo (npr. Slike, …). | 0 | Prikazovanje in preoblikovanje | 2 | O |
39 | Otrok na podlagi zbranih podatkov razmišlja o napovedi lastnostih novega podatka. | Računalniki izvedejo operacije, če se vzorec zajetih podatkov dovolj dobro ujema z njegovim vzorcem. | 0 | Sklepanje in modeliranje | 2 | O |
40 | Učenec razume, da digitalne naprave v vsakdanjem življenju stalno zajemajo/zbirajo različne podatke. | Digitalne naprave stalno zajemajo in prikazujejo podatke. Zbiranje in uporaba podatkov o nas in svetu okrog nas so del vsakdanjega življenja. | 1 | Zbiranje | 2 | O |
41 | Učenec ve, da podatke shranjujemo, da lahko kasneje dostopamo do njih in jih uporabimo. | V računalnikih se shranjujejo podatki, da jih lahko kasneje pregledujemo. Podatke je možno kopirati in jih shranjevati na različnih lokacijah. To storimo, da lahko do njih dostopajo različni ljudje in to iz različnih razlogov, na primer zaradi zaščite pred izgubo. | 1 | Shranjevanje | 2 | O |
42 | Učenec zna poiskati/dostopati do/ pregledovati zbrane podatke v dani aplikaciji na digitalni napravi. | V računalnikih se shranjujejo podatki, da jih lahko kasneje pregledujemo. Podatke je možno kopirati in jih shranjevati na različnih lokacijah. To storimo, da lahko do njih dostopajo različni ljudje in to iz različnih razlogov, na primer zaradi zaščite pred izgubo. | 1 | Shranjevanje | 2 | O |
43 | Učenec zna izbrati lokacijo za shranjevanje podatkov glede na lastnosti lokacije (npr. v digitlanih napravi, v zunanji pomnilni enoti – npr. USB ključek ali v oblaku). | V računalnikih se shranjujejo podatki, da jih lahko kasneje pregledujemo. Podatke je možno kopirati in jih shranjevati na različnih lokacijah. To storimo, da lahko do njih dostopajo različni ljudje in to iz različnih razlogov, na primer zaradi zaščite pred izgubo. | 1 | Shranjevanje | 2 | O |
44 | Učenec razume, da je podatke možno prikazati v različnih oblikah (npr. slike, tabele, diagrami). | Podatke je možno prikazati v različnih oblikah. Računalnike uporabljamo, da jih prikažemo v denimo različnih načinih grafične predstavitve, kot so grafikoni in diagrami. | 1 | Prikazovanje in preoblikovanje | 2 | O |
45 | Učenec razume, da digitalne naprave v vsakdanjem življenju stalno zajemajo in prikazujejo podatke na različne načine. | Podatke je možno prikazati v različnih oblikah. Računalnike uporabljamo, da jih prikažemo v denimo različnih načinih grafične predstavitve, kot so grafikoni in diagrami. | 1 | Prikazovanje in preoblikovanje | 2 | O |
46 | Učenec prepozna vzorce v zbranih podatkih in na podlagi teh oblikuje sklepe in napove lastnosti novega vzorca. | Podatke lahko uporabimo za sklepanje in napovedovanje. Sklepe in trditve, do katerih ni mogoče priti z neposrednim opazovanjem, lahko pogosto pridobimo iz podatkov. Napovedi prihodnjih dogodkov večkrat izhajajo iz vzorcev, ki jih opazimo v podatkih, na primer iz njihovih vizualizacij ali modelov, kot so tabele in grafi. | 1 | Sklepanje in modeliranje | 2 | O |
47 | Učenec razume, da za zbiranje različnih vrst podatkov, uporabljamo različna digitalna orodja. | Digitalna orodja za zbiranje podatkov izbiramo glede na to, kaj se opazuje in kako bodo podatki uporabljeni. Tako, na primer, digitalni termometer uporabljamo za merjenje temperature in GPS za spremljanje lokacij. | 2 | Zbiranje | 2 | O |
48 | Učenec razume, da so podatki na digitalnih napravah praviloma shranjeni v datotekah, ki so razvrščene v mape. | Različni programi shranjujejo podatke na različne načine. Na način shranjevanja vplivata, na primer, tip podatkov in nivo podrobnosti. | 2 | Shranjevanje | 2 | O |
49 | Učenec razume, da so različne vrste (tipi) podatkov shranjene v različnih oblikah (formatih). | Različni programi shranjujejo podatke na različne načine. Na način shranjevanja vplivata, na primer, tip podatkov in nivo podrobnosti. | 2 | Shranjevanje | 2 | O |
50 | Učenec razume, da, če ima ime datoteke končnico, le-ta praviloma označuje format podatkov shranjenih v datoteki. | Različni programi shranjujejo podatke na različne načine. Na način shranjevanja vplivata, na primer, tip podatkov in nivo podrobnosti. | 2 | Shranjevanje | 2 | O |
51 | Učenec razume, da lahko podatke preoblikujemo in prikažemo na različne načine z namenom pridobivanja različnih vpogledov v podatke. | Podmnožice podatkov izbiramo, jih preoblikujemo, organiziramo, združujemo in razvrščamo v skupine, da bi pridobili različne vpoglede in spoznanja ter jih posredovali drugim. | 2 | Prikazovanje in preoblikovanje | 2 | O |
52 | Učenec razume, da lahko rezultat vpogleda v podatke uporabi v drugih programih. | Podmnožice podatkov izbiramo, jih preoblikujemo, organiziramo, združujemo in razvrščamo v skupine, da bi pridobili različne vpoglede in spoznanja ter jih posredovali drugim. | 2 | Prikazovanje in preoblikovanje | 2 | O |
53 | Učenec razume, da je točnost napovedi povezana s količino in kvaliteto uporabljenih podatkov: praviloma velja, da večja kot je količina podatkov, bolj točen je sklep. | Točnost sklepov in napovedi je povezana s tem, kako so podatki predstavljeni. Na točnost sklepanja in napovedovanja vplivajo številni dejavniki, na primer količina in relevantnost uporabljenih podatkov. | 2 | Sklepanje in modeliranje | 2 | O |
54 | Učenec razume, da je točnost sklepov lahko povezana s tem, kako so podatki predstavljeni (v računalniku). | Točnost sklepov in napovedi je povezana s tem, kako so podatki predstavljeni. Na točnost sklepanja in napovedovanja vplivajo številni dejavniki, na primer količina in relevantnost uporabljenih podatkov. | 2 | Sklepanje in modeliranje | 2 | O |
55 | Učenec presodi (kritično vrednoti) relevantnost uporabljenih podatkov za napoved. | Točnost sklepov in napovedi je povezana s tem, kako so podatki predstavljeni. Na točnost sklepanja in napovedovanja vplivajo številni dejavniki, na primer količina in relevantnost uporabljenih podatkov. | 2 | Sklepanje in modeliranje | 2 | O |
56 | Otrok prepozna aktivnosti v življenju, pri katerih so za izvedbo potrebna natančno določena navodila (npr. zagon avtomobila; igranje skrivalnic, igranje kart..). | Marsikatero dejavnost, ki jo opravljamo v vsakdanjem življenju, opravljamo po natančno določenih navodilih (npr. kuhamo, se igramo, hodimo v park). | 0 | Algoritmi | 3 | O |
57 | Otrok v okolju prepoznava oblike informacij, ki prikazujejo značilnosti ljudi, živali in predmetov, na osnovni katerih ta predmet prepoznamo. | Informacije okoli nas so različnih oblik. Odvisno od oblike računalnik informacijo shrani tako, da jo lahko upravlja (npr. sliko, zvok). | 0 | Spremenljivke | 3 | O |
58 | Otrok v okolju prepoznava oblike informacij, ki jih lahko digitalna naprava razume. | Informacije okoli nas so različnih oblik. Odvisno od oblike računalnik informacijo shrani tako, da jo lahko upravlja (npr. sliko, zvok). | 0 | Spremenljivke | 3 | O |
59 | Otrok razume, da digitalna naprava informacije shranjuje tako, da jo lahko uporablja. | Informacije okoli nas so različnih oblik. Odvisno od oblike računalnik informacijo shrani tako, da jo lahko upravlja (npr. sliko, zvok). | 0 | Spremenljivke | 3 | O |
60 | Otrok razume, da je navodilo sestavljeno iz več manjših, vnaprej dogovorjenih osnovnih ukazov (npr. Greš naprej, greš nazaj, ne moreš po diagonali). | Navodila, ki jih dobimo, so sestavljena iz zaporedja osnovnih opravil, ki jih moramo izvesti drugega za drugim, dokler ne pridemo do njihovega konca oziroma cilja. | 0 | Nadzor | 3 | O |
61 | Otrok razume, da so ukazi postavljeni v točno določeno in nezamenljivo zaporedje, če želimo doseči zastavljen cilj. | Navodila, ki jih dobimo, so sestavljena iz zaporedja osnovnih opravil, ki jih moramo izvesti drugega za drugim, dokler ne pridemo do njihovega konca oziroma cilja. | 0 | Nadzor | 3 | O |
62 | Otrok pri vsakdanjih aktivnostih prepozna zaporedje korakov za doseganje ciljev. | Navodila, ki jih dobimo, so sestavljena iz zaporedja osnovnih opravil, ki jih moramo izvesti drugega za drugim, dokler ne pridemo do njihovega konca oziroma cilja. | 0 | Nadzor | 3 | O |
63 | Otrok razume, da je večji problem sestavljen iz manjših problemov. | Namesto, da problem rešimo z zelo dolgim zaporedjem osnovnih opravil, najprej razdelimo problem na smiselne dele in vsakega od njih rešimo z zaporedjem osnovnih opravil. | 0 | Modularnost | 3 | O |
64 | Otrok zna večji problem razdeliti na manjše, smiselne. Manjši problemi so samostojni problemi. | Namesto, da problem rešimo z zelo dolgim zaporedjem osnovnih opravil, najprej razdelimo problem na smiselne dele in vsakega od njih rešimo z zaporedjem osnovnih opravil. | 0 | Modularnost | 3 | O |
65 | Otrok prepozna, da lahko rešitev manjšega problema vedno uporabi pri reševanju tudi kakšnega drugega večjega problema, pri katerem je ponovno prepoznal isti manjši problem. | Namesto, da problem rešimo z zelo dolgim zaporedjem osnovnih opravil, najprej razdelimo problem na smiselne dele in vsakega od njih rešimo z zaporedjem osnovnih opravil. | 0 | Modularnost | 3 | O |
66 | Otrok razume, da so v proces reševanja problema vključeni različni ljudje, ki se dogovorijo, kako bodo skupno rešili problem. | Pri delu in tudi pri igri sodelujemo ter si pri tem razdelimo naloge. | 0 | Razvoj programov | 3 | O |
67 | Učenec razume, da procesi v okolju potekajo po določenem zaporedju korakov (navodilih – algoritmih). | V vsakdanjem življenju sledimo in ustvarjamo različne procese. Mnoge od teh procesov lahko izrazimo v obliki algoritmov, ki jim lahko sledijo tudi računalniki. | 1 | Algoritmi | 3 | O |
68 | Učenec razume, da zaporedja ukazov ne smemo spreminjati, če hočemo priti do cilja. | V vsakdanjem življenju sledimo in ustvarjamo različne procese. Mnoge od teh procesov lahko izrazimo v obliki algoritmov, ki jim lahko sledijo tudi računalniki. | 1 | Algoritmi | 3 | O |
69 | Učenec razume, da digitalna naprava razume samo posamezen ukaz in ne algoritma v celoti. Slednjemu samo sledi. | V vsakdanjem življenju sledimo in ustvarjamo različne procese. Mnoge od teh procesov lahko izrazimo v obliki algoritmov, ki jim lahko sledijo tudi računalniki. | 1 | Algoritmi | 3 | O |
70 | Učenec razume, da navodila za digitalne naprave zapišemo kot zaporedje korakov (ukazov). Učenec pozna pojem algoritem (navodilo za digitalno napravo). | V vsakdanjem življenju sledimo in ustvarjamo različne procese. Mnoge od teh procesov lahko izrazimo v obliki algoritmov, ki jim lahko sledijo tudi računalniki. | 1 | Algoritmi | 3 | O |
71 | Učenec v okolju prepoznava oblike informacij. | Informacije iz resničnega sveta je mogoče predstaviti v računalniških programih. Programi shranjujejo in upravljajo podatke, kot so števila, besede, barve, zvoki in slike. Vrsta podatkov določa, kaj lahko s temi podatki počnemo. | 1 | Spremenljivke | 3 | O |
72 | Učenec razume, da je informacije iz resničnega sveta mogoče predstaviti s pomočjo podatkov v digitalnih napravah. | Informacije iz resničnega sveta je mogoče predstaviti v računalniških programih. Programi shranjujejo in upravljajo podatke, kot so števila, besede, barve, zvoki in slike. Vrsta podatkov določa, kaj lahko s temi podatki počnemo. | 1 | Spremenljivke | 3 | O |
73 | Učenec razume, da naprava shranjene podatke obdeluje z izvajanjem programov. | Informacije iz resničnega sveta je mogoče predstaviti v računalniških programih. Programi shranjujejo in upravljajo podatke, kot so števila, besede, barve, zvoki in slike. Vrsta podatkov določa, kaj lahko s temi podatki počnemo. | 1 | Spremenljivke | 3 | O |
74 | Učenec razume, da vrsta podatkov določa, kaj lahko s temi podatki počnemo. | Informacije iz resničnega sveta je mogoče predstaviti v računalniških programih. Programi shranjujejo in upravljajo podatke, kot so števila, besede, barve, zvoki in slike. Vrsta podatkov določa, kaj lahko s temi podatki počnemo. | 1 | Spremenljivke | 3 | O |
75 | Učenec razume, da je navodilo sestavljeno iz več manjših osnovnih ukazov. | Računalniki sledijo natančnemu zaporedju navodil in s tem avtomatizirajo naloge. Izvajanje programa je lahko tudi ne-zaporedno, kar dosežemo s ponavljanjem vzorcev navodil in z uporabo dogodkov za zagon navodil. | 1 | Nadzor | 3 | O |
76 | Učenec razume, da so ukazi postavljeni v točno določeno in nezamenljivo zaporedje, če želimo doseči zastavljen cilj. | Računalniki sledijo natančnemu zaporedju navodil in s tem avtomatizirajo naloge. Izvajanje programa je lahko tudi ne-zaporedno, kar dosežemo s ponavljanjem vzorcev navodil in z uporabo dogodkov za zagon navodil. | 1 | Nadzor | 3 | O |
77 | Učenec pri vsakdanjih aktivnostih zna prepoznati in izvesti zaporedje korakov za doseganje ciljev. | Računalniki sledijo natančnemu zaporedju navodil in s tem avtomatizirajo naloge. Izvajanje programa je lahko tudi ne-zaporedno, kar dosežemo s ponavljanjem vzorcev navodil in z uporabo dogodkov za zagon navodil. | 1 | Nadzor | 3 | O |
78 | Učenec razume, da, ko so navodila napisana, digitalna naprava samodejno sledi in izvaja navodila oz. program (lahko tudi večkrat) brez posredovanja človeka- avtomatizacija. | Računalniki sledijo natančnemu zaporedju navodil in s tem avtomatizirajo naloge. Izvajanje programa je lahko tudi ne-zaporedno, kar dosežemo s ponavljanjem vzorcev navodil in z uporabo dogodkov za zagon navodil. | 1 | Nadzor | 3 | O |
79 | Učenec razume, da se ne-zaporedni koraki v navodilu lahko kažejo kot pogoji za izvedbo določenih korakov. | Računalniki sledijo natančnemu zaporedju navodil in s tem avtomatizirajo naloge. Izvajanje programa je lahko tudi ne-zaporedno, kar dosežemo s ponavljanjem vzorcev navodil in z uporabo dogodkov za zagon navodil. | 1 | Nadzor | 3 | O |
80 | Učenec prepozna in zapiše vzorec v zaporedju korakov | Računalniki sledijo natančnemu zaporedju navodil in s tem avtomatizirajo naloge. Izvajanje programa je lahko tudi ne-zaporedno, kar dosežemo s ponavljanjem vzorcev navodil in z uporabo dogodkov za zagon navodil. | 1 | Nadzor | 3 | O |
81 | Učenec ponavlja zaporedje ukazov (zanka = proces ponavljanja zaporedja ukazov) dokler ne pride do cilja aktivnosti. | Računalniki sledijo natančnemu zaporedju navodil in s tem avtomatizirajo naloge. Izvajanje programa je lahko tudi ne-zaporedno, kar dosežemo s ponavljanjem vzorcev navodil in z uporabo dogodkov za zagon navodil. | 1 | Nadzor | 3 | O |
82 | Učenec zna večji problem razdeliti na manjše, smiselne. Manjši problemi so samostojni problemi. | Kompleksne naloge je mogoče razčleniti na enostavnejša navodila, ki jih lahko členimo še naprej. Podobno lahko navodila združujemo, da s tem izvedejo bolj kompleksne naloge. | 1 | Modularnost | 3 | O |
83 | Učenec razume, da lahko tudi manjše probleme razdelimo na še manjše, smiselne probleme, ki jih samostojno rešimo. | Kompleksne naloge je mogoče razčleniti na enostavnejša navodila, ki jih lahko členimo še naprej. Podobno lahko navodila združujemo, da s tem izvedejo bolj kompleksne naloge. | 1 | Modularnost | 3 | O |
84 | Učenec prepozna, da lahko rešitev manjšega problema vedno uporabi pri reševanju večjega problema, pri katerem je ponovno prepoznal isti manjši problem. | Kompleksne naloge je mogoče razčleniti na enostavnejša navodila, ki jih lahko členimo še naprej. Podobno lahko navodila združujemo, da s tem izvedejo bolj kompleksne naloge. | 1 | Modularnost | 3 | O |
85 | Učenec razume, da so v proces reševanja problema vključeni različni ljudje, ki se dogovorijo, kako bodo skupno rešili problem. | Pri razvoju programov ljudje sodelujemo. Razvijamo jih z določenim namenom, na primer za izražanje idej ali za reševanje problemov. | 1 | Razvoj programov | 3 | O |
86 | Učenec razume, da lahko različni algoritmi dajo enak rezultat. | Različni algoritmi lahko dajo enak rezultat. Nekateri algoritmi so v določenem kontekstu primernejši od drugih. | 2 | Algoritmi | 3 | O |
87 | Nekateri algoritmi so v določenem kontekstu primernejši od drugih. | Različni algoritmi lahko dajo enak rezultat. Nekateri algoritmi so v določenem kontekstu primernejši od drugih. | 2 | Algoritmi | 3 | O |
88 | Učenec razume, da če želi karkoli početi s podatkom, mora zanj ustvariti spremenljivko, kamor shrani ta podatek. | Programski jeziki omogočajo uporabo spremenljivk, ki jih uporabljamo za shranjevanje in spreminjanje podatkov. Podatkovni tip določa vrednosti in operacije, ki jih je mogoče izvesti s temi podatki. | 2 | Spremenljivke | 3 | O |
89 | Učenec razume, da tip podatka določa nabor vrednosti in operacij, ki jih je mogoče izvesti nad temi podatki. | Programski jeziki omogočajo uporabo spremenljivk, ki jih uporabljamo za shranjevanje in spreminjanje podatkov. Podatkovni tip določa vrednosti in operacije, ki jih je mogoče izvesti s temi podatki. | 2 | Spremenljivke | 3 | O |
90 | Učenec prepozna in opiše zaporedja ukazov kot vzorec. | Nadzorne strukture, kot so zanke, upravljavci dogodkov in pogoji, uporabljamo za določanje poteka izvajanja. Pogoji omogočajo selektivno izvajanje ali preskok navodil. | 2 | Nadzor | 3 | O |
91 | Učenec zna napovedati, predvidevati, oceniti rezultat izvajanja zanke. | Nadzorne strukture, kot so zanke, upravljavci dogodkov in pogoji, uporabljamo za določanje poteka izvajanja. Pogoji omogočajo selektivno izvajanje ali preskok navodil. | 2 | Nadzor | 3 | O |
92 | Učenec zna napovedati delovanje programa ob različnih zaporedjih dogodkov (razume delovanje upravljavca dogodkov). | Nadzorne strukture, kot so zanke, upravljavci dogodkov in pogoji, uporabljamo za določanje poteka izvajanja. Pogoji omogočajo selektivno izvajanje ali preskok navodil. | 2 | Nadzor | 3 | O |
93 | Učenec zna napovedati, predvidevati, oceniti rezultat izvajanja pogojnega stavka. | Nadzorne strukture, kot so zanke, upravljavci dogodkov in pogoji, uporabljamo za določanje poteka izvajanja. Pogoji omogočajo selektivno izvajanje ali preskok navodil. | 2 | Nadzor | 3 | O |
94 | Učenec zna zapisati ponavljanje vzorca z uporabo zanke. | Nadzorne strukture, kot so zanke, upravljavci dogodkov in pogoji, uporabljamo za določanje poteka izvajanja. Pogoji omogočajo selektivno izvajanje ali preskok navodil. | 2 | Nadzor | 3 | O |
95 | Učenec zapiše izvajanje ukazov tudi z vključevanjem pogojnih stavkov. | Nadzorne strukture, kot so zanke, upravljavci dogodkov in pogoji, uporabljamo za določanje poteka izvajanja. Pogoji omogočajo selektivno izvajanje ali preskok navodil. | 2 | Nadzor | 3 | O |
96 | Učenec razume, da je namen razdelitve problema na podprobleme ta, da se lahko osredotočimo na reševanje manj kompleksnih podproblemov. | Programe lahko razdelimo na manjše dele in jih s tem lažje zapišemo, izvajamo in pregledujemo. Programe lahko ustvarimo tudi tako, da uporabimo manjše, že prej pripravljene dele. | 2 | Modularnost | 3 | O |
97 | Učenec zna problem razdeliti na podprobleme. | Programe lahko razdelimo na manjše dele in jih s tem lažje zapišemo, izvajamo in pregledujemo. Programe lahko ustvarimo tudi tako, da uporabimo manjše, že prej pripravljene dele. | 2 | Modularnost | 3 | O |
98 | Učenec razume, da je med uporabnikom, ki želi imeti rešitev problema ter med tistim, ki rešuje problem, vmesnik, ki med njima komunicira . | Programe lahko razdelimo na manjše dele in jih s tem lažje zapišemo, izvajamo in pregledujemo. Programe lahko ustvarimo tudi tako, da uporabimo manjše, že prej pripravljene dele. | 2 | Modularnost | 3 | O |
99 | Učenec razume, da je rešitev za posamezni podproblem lahko vnaprej pripravljena in jo pri reševanju problema samo uporabi ali pa jo mora pripraviti na novo. | Programe lahko razdelimo na manjše dele in jih s tem lažje zapišemo, izvajamo in pregledujemo. Programe lahko ustvarimo tudi tako, da uporabimo manjše, že prej pripravljene dele. | 2 | Modularnost | 3 | O |
100 | Učenec razume, da programe razvijamo s ponavljajočim se postopkom, ki vključuje načrtovanje, izvajanje in pregled programa. | Programe razvijamo s ponavljajočim se postopkom, ki vključuje načrtovanje, izvajanje in pregled. Načrtovanje pogosto vključuje ponovno uporabo obstoječe kode ali spreminjanje že razvitih programov. Pri razvoju nenehno preverjamo, ali programi delujejo v skladu s pričakovanji in jih popravljamo v delih, kjer ne. S ponavljanjem teh korakov izboljšujemo programe. | 2 | Razvoj programov | 3 | O |
101 | Učenec spremlja izvajanje programa in preverja, ali program deluje v skladu s pričakovanji. | Programe razvijamo s ponavljajočim se postopkom, ki vključuje načrtovanje, izvajanje in pregled. Načrtovanje pogosto vključuje ponovno uporabo obstoječe kode ali spreminjanje že razvitih programov. Pri razvoju nenehno preverjamo, ali programi delujejo v skladu s pričakovanji in jih popravljamo v delih, kjer ne. S ponavljanjem teh korakov izboljšujemo programe. | 2 | Razvoj programov | 3 | O |
102 | Učenec prepozna napake v delovanju programa. | Programe razvijamo s ponavljajočim se postopkom, ki vključuje načrtovanje, izvajanje in pregled. Načrtovanje pogosto vključuje ponovno uporabo obstoječe kode ali spreminjanje že razvitih programov. Pri razvoju nenehno preverjamo, ali programi delujejo v skladu s pričakovanji in jih popravljamo v delih, kjer ne. S ponavljanjem teh korakov izboljšujemo programe. | 2 | Razvoj programov | 3 | O |
103 | Učenec zna del programa, ki se ne izvaja pravilno oz. V skladu s pričakovanju, popraviti/ izboljšati. | Programe razvijamo s ponavljajočim se postopkom, ki vključuje načrtovanje, izvajanje in pregled. Načrtovanje pogosto vključuje ponovno uporabo obstoječe kode ali spreminjanje že razvitih programov. Pri razvoju nenehno preverjamo, ali programi delujejo v skladu s pričakovanji in jih popravljamo v delih, kjer ne. S ponavljanjem teh korakov izboljšujemo programe. | 2 | Razvoj programov | 3 | O |
104 | Dijak razloži pojem algoritma. | Pojem algoritma, več algoritmov za isti problem, različni načini zapisa algoritma. | 4 | Algoritmi | 3 | O |
105 | Dijak pokaže primer problema, kjer obstaja več algoritmov za reševanje. | Pojem algoritma, več algoritmov za isti problem, različni načini zapisa algoritma. | 4 | Algoritmi | 3 | O |
106 | Dijak prikaže različne oblike zapisov algoritma. | Pojem algoritma, več algoritmov za isti problem, različni načini zapisa algoritma. | 4 | Algoritmi | 3 | O |
107 | Dijak uporabi spremenljivko za predstavitev spreminjajočega se podatka: – določi ustrezni tip spremenljivke oz. tip vsebine (na primer celo število, decimalno število, niz) – rokuje s spremenljivko (priredi in spremeni vrednost, prebere vrednost, uporabi jo v ustreznih operacijah | Zaporedje ukazov, spremenljivke, branje/izpisovanje podatkovni tip, pretvarjanje med tipi, nizi (ne kot sest. PS). | 4 | Spremenljivke | 3 | O |
108 | Spreminja podatke enega tipa v drugega. (niz -> število, število -> niz, decimalno število -> celo število) | Zaporedje ukazov, spremenljivke, branje/izpisovanje podatkovni tip, pretvarjanje med tipi, nizi (ne kot sest. PS). | 4 | Spremenljivke | 3 | O |
109 | Dijak s primerom pokaže pomembnost vrstnega reda ukazov. | Zaporedje ukazov, spremenljivke, branje/izpisovanje podatkovni tip, pretvarjanje med tipi, nizi (ne kot sest. PS). | 4 | Algoritmi | 3 | O |
110 | Dijak sledi izvajanju algoritma in napove njegov izid. | Zaporedje ukazov, spremenljivke, branje/izpisovanje podatkovni tip, pretvarjanje med tipi, nizi (ne kot sest. PS). | 4 | Algoritmi | 3 | O |
111 | Dijak sestavlja preproste programe, s katerimi prebere podatke, jih uporabi za novo informacijo in informacijo izpiše. | Vhod kot zaporedje podatkov, ki jih program pridobi iz okolja. Izhod kot zaporedje podatkov, ki jih program posreduje okolici. Programi, ki preberejo vhod, ga obdelajo in proizvedejo izhod. | 4 | Spremenljivke | 3 | O |
112 | Sestavi program, kjer določen del kode izloči v podprogram/funkcijo in jo potem ustrezno kliče. | Funkcija (podprogram) kot poimenovan kos kode, posredovanje parametrov, vračanje vrednosti. | 4 | Modularnost | 3 | O |
113 | Razloži razliko med izpisovanjem rezultata v funkciji/podprogramu in vračanjem rezultata. | Funkcija (podprogram) kot poimenovan kos kode, posredovanje parametrov, vračanje vrednosti. | 4 | Modularnost | 3 | O |
114 | Ustvari program, ki se različno obnaša glede na vneseno vrednost podatka (npr. uporabi vejitev: če je podatek večji ali manjši od vrednosti 0, potem …). Uporabi funkcije iz knjižnic. | Pogojni stavek, »knjižnice«. | 4 | Nadzor | 3 | O |
115 | Uporabi zanko, kjer vnaprej vemo število ponovitev ukazov. | Naštevalne/števne zanke. | 4 | Nadzor | 3 | O |
116 | Dijak prikaže primer problema, kjer ne vemo vnaprej, koliko ponovitev skupka ukazov bo potrebnih. | Zanke s pogojem. | 4 | Nadzor | 3 | O |
117 | Dijak razvije programe s postopkom, ki vključuje načrtovanje, zapisovanje programa, izvajanje, preizkušanje in odpravljanje neskladnosti z načrtom. | Načrtovanje zahtevnega programa – od problema v stvarnem svetu, preko modela, algoritma do kode. | 4 | Razvoj programov | 3 | O |
118 | Dijak pri načrtovanju definira problemske kriterije in omejitve ter funkcionalne specifikacije rešitve. | Načrtovanje zahtevnega programa – od problema v stvarnem svetu, preko modela, algoritma do kode. | 4 | Razvoj programov | 3 | O |
119 | Dijak program zapiše v skladu z načrtovanimi zahtevami. | Načrtovanje zahtevnega programa – od problema v stvarnem svetu, preko modela, algoritma do kode. | 4 | Razvoj programov | 3 | O |
120 | Otrok razume, da smo lahko v stiku z nekom ali nečim, kar ni poleg nas. | Digitalne naprave si lahko izmenjujejo podatke, če so povezane. Povezane so lahko na različne načine. Internet nam omogoča, da smo v stiku z nekom ali nečim, kar ni poleg nas. | 0 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
121 | Otrok razume, da si digitalne naprave izmenjujejo podatke, če so povezane. | Digitalne naprave si lahko izmenjujejo podatke, če so povezane. Povezane so lahko na različne načine. Internet nam omogoča, da smo v stiku z nekom ali nečim, kar ni poleg nas. | 0 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
122 | Otrok razume, da smo lahko povezani na različne načine (sprehajanje, vrvica in digitalna povezava). | Digitalne naprave si lahko izmenjujejo podatke, če so povezane. Povezane so lahko na različne načine. Internet nam omogoča, da smo v stiku z nekom ali nečim, kar ni poleg nas. | 0 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
123 | Otrok ve, da internet omogoča prenos digitalnih podatkov. | Digitalne naprave si lahko izmenjujejo podatke, če so povezane. Povezane so lahko na različne načine. Internet nam omogoča, da smo v stiku z nekom ali nečim, kar ni poleg nas. | 0 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
124 | Otrok razume, da smo lahko zavedeni, da ne komuniciramo s tisto osebo ali napravo, za katero mislimo, da komuniciramo z njo. | Ko komuniciramo po Internetu, smo lahko zavedeni, da ne komuniciramo s tisto osebo ali napravo, za katero mislimo, da komuniciramo z njo. | 0 | Kibernetska varnost | 4 | O |
125 | Otrok ve, da kibernetsko varnost lahko povečamo tako, da ne razkrivamo podatkov o sebi in svojih bližnjih, če zagotovo nismo prepričani, da komuniciramo s tisto osebo ali napravo, za katero mislimo, da komuniciramo. | Ko komuniciramo po Internetu, smo lahko zavedeni, da ne komuniciramo s tisto osebo ali napravo, za katero mislimo, da komuniciramo z njo. | 0 | Kibernetska varnost | 4 | O |
126 | Otrok ve, da lahko kibernetsko varnost povečamo z overovitvijo sogovornika, ki jo lahko izvedemo z uporabo gesel. | Ko komuniciramo po Internetu, smo lahko zavedeni, da ne komuniciramo s tisto osebo ali napravo, za katero mislimo, da komuniciramo z njo. | 0 | Kibernetska varnost | 4 | O |
127 | Učenec ve, da lahko računalniška omrežja služijo povezovanju ljudi, krajev, informacij in idej. | Računalniška omrežja lahko služijo povezovanju ljudi, krajev, informacij in idej. Internet omogoča ljudem, da se povezujejo z drugimi ljudmi ob uporabi številnih povezovalnih točk. | 1 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
128 | Učenec ve, da lahko internet omogoča ljudem, da se povezujejo z drugimi ljudmi ob uporabi številnih povezovalnih točk. | Računalniška omrežja lahko služijo povezovanju ljudi, krajev, informacij in idej. Internet omogoča ljudem, da se povezujejo z drugimi ljudmi ob uporabi številnih povezovalnih točk. | 1 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
129 | Učenec ve, da naprave ali informacije zaščitimo tako, da dostop njih omejimo – omogočimo dostop le izbranim uporabnikom/odjemalcem. To naredimo z uporabo ustreznih overovitvenih (avtentikacijskih) ukrepov (npr. močnih gesel, skupne skrivnosti). Učenec ve, da lahko kibernetsko varnost povečamo z overovitvijo sogovornika, ki jo lahko izvedemo z uporabo gesel. | Povezovanje naprav v omrežje oziroma v Internet prinaša veliko prednosti, ker lahko preprosto ponudimo podatke, informacijo oz. napravo velikemu številu uporabnikov/odjemalcev. Ker želimo omejiti dostop do informacij/naprave samo za nekatere uporabnike/odjemalce moramo le te ustrezno overoviti (avtentikacijske), da nam drugi ne ukradejo informacij oz. prevzamejo naprave. | 1 | Kibernetska varnost | 4 | O |
130 | Dijak prepozna različne načine avtentikacije za dostop do različnih storitev in kritično ocenjuje njihovo varnost in učinkovitost. | Osnovna varnost pri uporabi storitev na internetu | 4 | Kibernetska varnost | 4 | O |
131 | Dijak se zaveda pomena izbire dobrega »močnega« gesla in navede primer zanj. | Osnovna varnost pri uporabi storitev na internetu | 4 | Kibernetska varnost | 4 | O |
132 | Dijak utemelji pomen večfaktorske avtentikacije in njen vpliv na izboljšanje varnosti prijave. | Osnovna varnost pri uporabi storitev na internetu | 4 | Kibernetska varnost | 4 | N |
133 | Dijak prepozna različne tipe osebnih podatkov. | Osnovna varnost pri uporabi storitev na internetu | 4 | Kibernetska varnost | 4 | O |
134 | Dijak osebne podatke opredeli kot bolj ali manj občutljive in prepozna tveganja pri njihovi objavi. | Osnovna varnost pri uporabi storitev na internetu | 4 | Kibernetska varnost | 4 | N |
135 | Dijak prepozna bolj in manj varne storitve. | Osnovna varnost pri uporabi storitev na internetu | 4 | Kibernetska varnost | 4 | N |
136 | Dijak prepozna motive za krajo identitete in njihove posledice. | Različni tipi napadov: napadi na uporabnika in napadi na storitev | 4 | Kibernetska varnost | 4 | O |
137 | Dijak pozna različne tipe napadov na storitev. | Različni tipi napadov: napadi na uporabnika in napadi na storitev | 4 | Kibernetska varnost | 4 | N |
138 | Dijak prepozna, da napade lahko do neke mere preprečimo ali omilimo s tehničnimi ukrepi. | Zagotavljanje zanesljivosti in zaščita podatkov | 4 | Kibernetska varnost | 4 | O |
139 | Dijak zna zakriti podatke s šifriranjem. | Zagotavljanje zanesljivosti in zaščita podatkov | 4 | Kibernetska varnost | 4 | O |
140 | Dijak se zaveda pomena zanesljivega delovanja storitve in pozna ukrepe, s katerim lahko zanesljivost zvišujemo. | Zagotavljanje zanesljivosti in zaščita podatkov | 4 | Kibernetska varnost | 4 | N |
141 | Dijak opiše pojem digitalnega potrdila in namen njegove uporabe. | Digitalna potrdila in šifriranje v aplikacijskih storitvah | 4 | Kibernetska varnost | 4 | O |
142 | Dijak zna zagotoviti celovitost podatkov s podpisovanjem. | Digitalna potrdila in šifriranje v aplikacijskih storitvah | 4 | Kibernetska varnost | 4 | O |
143 | Dijak zna preveriti, ali je komunikacija med spletnim brskalnikom in spletnim strežnikom šifrirana ter parametre šifriranja. | Digitalna potrdila in šifriranje v aplikacijskih storitvah | 4 | Kibernetska varnost | 4 | O |
144 | Dijak pozna različne tehnologije za vzpostavljanje povezav. | Struktura internetnega omrežja | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
145 | Dijak pozna osnovne pojme topologije računalniških omrežij. | Struktura internetnega omrežja | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
146 | Dijak razloži pojem paketa in se zaveda, da je v paketu informacija, ki jo prenaša in informacija kako naj prenaša to informacijo. | Arhitektura plasti | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
147 | Dijak ve, da informacija o načinu prenosa vsebuje naslov mreže in naslov prejemnika v mreži. | Arhitektura plasti | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
148 | Dijak prepozna koncept usmerjanja, kjer se paketi usmerjajo proti mreži prejemnika po najboljših močeh. | Arhitektura plasti | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
149 | Dijak ve, da je protokol oblika pogovora med odjemalcem in prejemnikom sporočila (entitetni par). | Strežniki in odjemalci, brskalnik in HTTP | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
150 | Dijak zna navesti in pojasniti različne vloge in delovanje članov entitetnega para. | Strežniki in odjemalci, brskalnik in HTTP | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
151 | Dijak prepozna, kako se združuje vire (strežnike) v zmogljivejše celote storitvene infrastrukture. | Nestandardne aplikacijske storitve – oblak in družabna omrežja, masovne online igre, poraba energije in trajnostni vidiki infrastrukture (elektrike, vode – ogljični odtis) | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
152 | Dijak našteje in pojasni različne vrste in oblike (IPv4 in IPv6) naslavljanja in pošiljanja paketov: enemu naslovniku (unicast), vsem naslovnikom (broadcast), določeni množici naslovnikov (multicast). | Naslovi in naslavljanje, IPv4 in IPv6 | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
153 | Dijak pojasni problem dodeljevanja naslova (DHCP) in ponarejanje naslova. | Naslovi in naslavljanje, IPv4 in IPv6 | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | N |
154 | Dijak pojasni ustroj in delovanje domačega omrežja. | Domače omrežje | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | O |
155 | Dijak pojasni, kaj je filtriranje vhodnega in izhodnega prometa s požarnimi pregradami. | Domače omrežje | 4 | Omrežne komunikacije in organizacija | 4 | N |
156 | Otrok razume, da lahko digitalno napravo uporablja za zabavo in za učenje. | Digitalno tehnologijo lahko uporabljamo ne samo za zabavo, ampak tudi za ustvarjanje (npr. slike, glasbo). | 0 | Kultura | 5 | O |
157 | Otrok ustvarjalno uporablja digitalno napravo. | Digitalno tehnologijo lahko uporabljamo ne samo za zabavo, ampak tudi za ustvarjanje (npr. slike, glasbo). | 0 | Kultura | 5 | O |
158 | Otrok uporablja digitalno napravo za učenje. | Digitalno tehnologijo lahko uporabljamo ne samo za zabavo, ampak tudi za ustvarjanje (npr. slike, glasbo). | 0 | Kultura | 5 | O |
159 | Otrok razume, da se lahko s pomočjo digitalnih naprav povežemo z ljudmi. | Računalniške naprave lahko vplivajo na naše odnose z drugimi: lahko se povežemo hitreje ali pa se povezuje z nami nekdo, s komer se ne želimo spoznati. | 0 | Socialne interakcije | 5 | O |
160 | Otrok razume, da se lahko z nami poveže tudi nekdo, s komer ne želimo vzpostaviti stika. | Računalniške naprave lahko vplivajo na naše odnose z drugimi: lahko se povežemo hitreje ali pa se povezuje z nami nekdo, s komer se ne želimo spoznati. | 0 | Socialne interakcije | 5 | O |
161 | Otrok s pomočjo odraslega presoja prednosti in pomanjkljivosti rabe digitalnih naprav. | Digitalna tehnologija sama po sebi ni ne dobra ne slaba. Njena uporaba pa je lahko dobra ali slaba. Komunikacija s prijatelji je dobra, slabo pa je, če prepošiljamo nekaj, za kar nimamo pravice. Škodljivo je tudi pošiljanje svojih fotografij ali pogovor z neznanci, kar je treba prepoznati, sporočiti odraslim in se mu izogibati. | 0 | Varnost, zakonodaja in etika | 5 | O |
162 | Otrok s pomočjo odraslega lahko za isto napravo poišče primer dobre in slabe rabe digitalne naprave. | Digitalna tehnologija sama po sebi ni ne dobra ne slaba. Njena uporaba pa je lahko dobra ali slaba. Komunikacija s prijatelji je dobra, slabo pa je, če prepošiljamo nekaj, za kar nimamo pravice. Škodljivo je tudi pošiljanje svojih fotografij ali pogovor z neznanci, kar je treba prepoznati, sporočiti odraslim in se mu izogibati. | 0 | Varnost, zakonodaja in etika | 5 | O |
163 | Učenec razume, da lahko digitalno napravo uporablja za zabavo in za učenje. | Računalniška tehnologija je spremenila način življenja in dela ljudi na bolje pa tudi na slabše. Računalniška orodja lahko uporabljamo za zabavo in tudi za ustvarjanje, pri tem pa lahko vplivajo tako na naše odnose z drugimi kot tudi na naš način življenja. | 1 | Kultura | 5 | O |
164 | Učenec izbere ustrezno digitalno orodje in zna pojasniti izbiro orodja za določen namen/ kreiranje nečesa, za reševanje nekega problema s pomočjo digitalnega orodja. | Računalniška tehnologija je spremenila način življenja in dela ljudi na bolje pa tudi na slabše. Računalniška orodja lahko uporabljamo za zabavo in tudi za ustvarjanje, pri tem pa lahko vplivajo tako na naše odnose z drugimi kot tudi na naš način življenja. | 1 | Kultura | 5 | O |
165 | Učenec razume, da je digitalna tehnologija spremenila naš način življenja in pozna njene vplive na naše odnose z drugimi. | Računalniška tehnologija je spremenila način življenja in dela ljudi na bolje pa tudi na slabše. Računalniška orodja lahko uporabljamo za zabavo in tudi za ustvarjanje, pri tem pa lahko vplivajo tako na naše odnose z drugimi kot tudi na naš način življenja. | 1 | Kultura | 5 | O |
166 | Učenec razume, da je raba digitalne tehnologije spremenila način komuniciranja med ljudmi na dober in slab način. | Računalništvo je spremenilo način komuniciranja med ljudmi na dober in slab način. Ljudje imajo lahko dostop do informacij in drug do drugega takoj, kjer koli in kadar koli, vendar so izpostavljeni tveganju kibernetskega ustrahovanja in zmanjšane zasebnosti. | 1 | Socialne interakcije | 5 | O |
167 | Učenec prepozna z digitalno komunikacijo povezana tveganja kot so (spletno) prisluškovanje, lažno predstavljanje, pa vse do ustrahovanja in zmanjšanja zasebnosti. | Računalništvo je spremenilo način komuniciranja med ljudmi na dober in slab način. Ljudje imajo lahko dostop do informacij in drug do drugega takoj, kjer koli in kadar koli, vendar so izpostavljeni tveganju kibernetskega ustrahovanja in zmanjšane zasebnosti. | 1 | Socialne interakcije | 5 | O |
168 | Učenec razume, kako uporaba digitalne tehnologije pomaga ali škoduje njim ali drugim. | Ljudje uporabljajo računalniško tehnologijo na načine, ki lahko pomagajo ali škodujejo njim ali drugim. Škodljivo vedenje, kot je deljenje zasebnih informacij in interakcija z neznanci, je treba prepoznati in se mu izogibati. | 1 | Varnost, zakonodaja in etika | 5 | O |
169 | Učenec prepozna škodljivo vedenje, kot je deljenje zasebnih informacij in interakcija z neznanci. | Ljudje uporabljajo računalniško tehnologijo na načine, ki lahko pomagajo ali škodujejo njim ali drugim. Škodljivo vedenje, kot je deljenje zasebnih informacij in interakcija z neznanci, je treba prepoznati in se mu izogibati. | 1 | Varnost, zakonodaja in etika | 5 | O |
170 | Učenec se uči odgovornih varnih načinov uporabe digitalnih naprav in interneta. | Ljudje uporabljajo računalniško tehnologijo na načine, ki lahko pomagajo ali škodujejo njim ali drugim. Škodljivo vedenje, kot je deljenje zasebnih informacij in interakcija z neznanci, je treba prepoznati in se mu izogibati. | 1 | Varnost, zakonodaja in etika | 5 | O |
171 | Dijak pokaže in razloži nekaj primerov, kjer je smiselna organizacija podatkov v tabeli | Tabela kot indeksirano zaporedje spremenljivk istega tipa. | 4 | Spremenljivke | 3 | P |
172 | Dijak reši problem, ki zahteva, da obdelamo vse podatke v tabeli in to razloži. | Tabela kot indeksirano zaporedje spremenljivk istega tipa. | 4 | Spremenljivke | 3 | P |
173 | Dijak prikaže primer problema, kjer je za rešitev problema potrebna zanka v zanki in gnezdeni vejitveni stavek. | Gnezdene zanke/vejitveni stavki | 4 | Nadzor | 3 | P |
174 | Dijak program preizkuša in odpravi vsa neskladja z načrtom. | Testiranje, dokumentiranje, primerjanje algoritmov (čas izvajanja). | 4 | Razvoj programov | 3 | P |
175 | Dijak demonstrira primer dveh (ali več) algoritmov za isti problem, ki nad istimi podatki zahtevata(jo) različne čase izvajanja in zna to razložiti. | Testiranje, dokumentiranje, primerjanje algoritmov (čas izvajanja). | 4 | Algoritmi | 3 | P |
176 | Dijak uporablja in razloži nekaj tipičnih pristopov pri razvoju algoritmov – pregledovanje, deli in vladaj, požrešna metoda, rekurzija, sestopanje, … | Poznavanje pogostih algoritmov, poznavanje strategij razvoja algoritmov | 4 | Algoritmi | 3 | D |
177 | Demonstrira uporabo orodij za razvoj programov. | Razvoj kompleksnih programov, knjižnice ter orodja za urejanje in obvladovanje sestavnih delov | 4 | Razvoj programov | 3 | D |
178 | Dijak pokaže, da zna poiskati in uporabiti ustrezno knjižnico, ki reši kak del problema. | Razvoj kompleksnih programov, knjižnice ter orodja za urejanje in obvladovanje sestavnih delov | 4 | Razvoj programov | 3 | D |